Sunday, 13 November 2011

Midnight in Paris

Dejstvo, da sem navdušena nad filmom, v katerem igra eden meni najbolj osovraženih igralcev, Owen Wilson, pomeni samo eno stvar, namreč da je filmska zgodba tako po mojem okusu, da je niti neokusni igralci ne uničijo.
Res je tudi, da zasedbo rešuje Carla Bruni, ki pa igra mnogo premajhno vlogo, da bi bilo to odločilno.
SPOILER ALLERT!
Torej, Paris. Mesto, ki mene osebno ni nikoli tako fasciniralo kot ostale (še vedno mi srce bije za London), a je res večkrat ideja središča sveta za vse umetnike. In tako nas film predstavi večim pisateljem in slikarjem. 20 leta in vse kar je povezano z njimi, me navdušuje, saj je nekaj čarobnega v času flappers, jazza in šampanjca v majhnih nizkih pecljatih kozarcih. Tako v filmu srečamo Fitzgeralda, Hemingwaya, Dalija, Miroja, Degasa in še nekaj pomembnih umetnikov. Preskoki med časovnim obdobjem so na začetku zmedujoči, kasneje pa pokažejo, kako dolgočasna je sedanjost. Po novem me malce vleče v Pariz. Ko dežuje.

Wednesday, 2 November 2011

Halloween

ali kaj je bilo za Halloween maraton gledano pri meni...

Torej, osnova vsakega maratona na 31.10 je Burton. Ni bolj primernih filmov. Najljubši je seveda nightmare before the christmas, letos pa ga je zamenjal Corpse bride.
Še ena stalnica so Addamsovi, verzija iz 90. The Addams ali THe Addams family values. Sev velika navdušenka and Wednesday, tako da... Ja, vem, ni grozljivk, ampak še vedno je dober program, še tretji film pa je spomin na otroštvo. The Witches po predlogi Roald Dahla.