Wednesday, 28 December 2011

Quick

I hate failing. Never mind the fact I should be used by now.

Monday, 26 December 2011

Newly discovered music 2011


or about new music that come up this year or i found it...
Since i am kinda an indie freak, but not indie indie but pop indie, i had loads of fun this year.
So here we go. The band i didn't know before, but i was listening to for about four whole moths, is ... The AIrborne toxic event.


Their music is a mix of happines and saddnes. It sounds funny, but it makes me feel nostalgic. Maybe because i was listening to it in the summer.

So, next new music was Mumford and sons. The Sigh no more album was made in 2009 but I have excuse, i live in middle of nowhere ;)
I mostly started to really listening to it when I was on a showing of photographs from Gaza and The Cave was playing all along. Their album is great and I adore the sound.



So next new music is one of biggest and most popular singers of this year. Now she has some voice problems, but she is my idol. Perfect voice, she won't change for press and she knows what life is about. Adele, who else. I must admit, I cannot pick either i like 19 or 21 better. And here goes my favorite song.


So next one should be in style with this one, so it is another female artist I discovered. She is a vintage queen, which makes me like her even more. Ladies and gentleman, I present you Caro Emerald!



So, november and december were filled with Foster the people. Good dance music.





And some crazy Brits. The Vaccines. I missed their concert in London for two days. Do not ask how very depressed i got. It is their debut album. And it is good, i might add.





So next one has a not so good new album, but I was listening to an older one and it was great. And I mean great. The new one... Not so much. I admit, l.i.f.e.g.o.e.s.o.n is a catchy tune, but... older album is so much better :)



So I am guessing everyone knows for Gallagher brothers and their band Oasis? Well, we all know how much they argued and now separated... So Noah started his own music career. Launched by MTV, some dark named music... and I must admit, good tunes.


Well, while watching series, I use Shazaam to find what music am i listening to... So once I found the Drums. I like positivity and floating songs. You cannot be in the bad mood while listening to that.



And some more British music. Funny band, Bombay bicycle club, I fell in love with them two years ago when i almost got to see their concert in London. I didn't because I have such luck with concerts of the bands I love.



So I also have some more female vocals. Ida Maria for instance. And this song which is so appropriate for May. I have no idea why but it fits there perfectly.


Two door cinema club is the last band which i wanted to present as a new band i like.







So, it is it for today, I might do some known artist who did something new this year and I liked it soon.










Sunday, 13 November 2011

Midnight in Paris

Dejstvo, da sem navdušena nad filmom, v katerem igra eden meni najbolj osovraženih igralcev, Owen Wilson, pomeni samo eno stvar, namreč da je filmska zgodba tako po mojem okusu, da je niti neokusni igralci ne uničijo.
Res je tudi, da zasedbo rešuje Carla Bruni, ki pa igra mnogo premajhno vlogo, da bi bilo to odločilno.
SPOILER ALLERT!
Torej, Paris. Mesto, ki mene osebno ni nikoli tako fasciniralo kot ostale (še vedno mi srce bije za London), a je res večkrat ideja središča sveta za vse umetnike. In tako nas film predstavi večim pisateljem in slikarjem. 20 leta in vse kar je povezano z njimi, me navdušuje, saj je nekaj čarobnega v času flappers, jazza in šampanjca v majhnih nizkih pecljatih kozarcih. Tako v filmu srečamo Fitzgeralda, Hemingwaya, Dalija, Miroja, Degasa in še nekaj pomembnih umetnikov. Preskoki med časovnim obdobjem so na začetku zmedujoči, kasneje pa pokažejo, kako dolgočasna je sedanjost. Po novem me malce vleče v Pariz. Ko dežuje.

Wednesday, 2 November 2011

Halloween

ali kaj je bilo za Halloween maraton gledano pri meni...

Torej, osnova vsakega maratona na 31.10 je Burton. Ni bolj primernih filmov. Najljubši je seveda nightmare before the christmas, letos pa ga je zamenjal Corpse bride.
Še ena stalnica so Addamsovi, verzija iz 90. The Addams ali THe Addams family values. Sev velika navdušenka and Wednesday, tako da... Ja, vem, ni grozljivk, ampak še vedno je dober program, še tretji film pa je spomin na otroštvo. The Witches po predlogi Roald Dahla.





Monday, 31 October 2011

Ljubeznice

Torej, začenjam neko malo novo zadevo, da pač povem, kar mi leži na duši in vam predlagam... Fine bloge. Take, ki jih rada berem in so zanimivi in... Ja, vse, kar mi je všeč.
Privilegije otvoritve rubrike meni ljubi blogi ima Alja, ki za svoj blog pravi, da je romanca med dekletom in njenim fotoaparatom.
LJUBEZNICE so ultra luštkan in sproščujoč blog, ki daje take in drugačne ideje. Sama se zaenkrat še prepričujem, da bom našla kakšen svoj način skladiščenja nakita, Alja pa je mojstrica v tem. Vem tudi, da je prava mala hedonistka in fashionista.
Sem in tja pa objavi še kakšno slikico z ulic, upam, da me bo kdaj vzela s sabo ;)

Aja, pa preden pozabim, ima najbolj luštno stanovanjce v Ljubljani. 
Torej, Alja in Ljubeznice za prvič, kaj bo naslednji blog, pa še ne vem ;) 


Saturday, 29 October 2011

Beneški trgovec

V istem tednu kot Ljubezen in država, pa sem si ogledala tudi dramo Beneški trgovec. V Ljubezni in... sem gledala Shakespearja, v petek pa njegovo delo. Predstavo sem gledala drugič (tako je pač naneslo) in lahko povem, da me ni razočarala nikoli. Perfektno režirana, zasedba, ki se zlije eden z drugim, minimalistična a hkrati tako mamljiva scena, všečna kostumografija, problem je samo, ker se iz nekaterih delov dvorane ne vidu napisov, ki so prevod Maroškega princa. Tistega nisem razumela, da pa bi svetila z mobitelom in poskušala sleiti pa... Ne, hvala. Raje se osredotočim na igro samo. Na obeh predstavah smo ploskali presenetljivo dolgo. Priznam, če me kdo vpraša po moji najljubši gledališki predstavi, jo imam na zalogi.
Ah, kdo me bo spomnil, da moram kupiti karte za liffe? 

Ljubezen in država

Torej, spet se je začelo novo obdobje mojih gledaliških prigod. Letos se je moj abonma začel z zanimivo predstavo Ljubezen in država. Po pravici povedano sem bila tisti dan malce raztresena in sem zato imela nekaj problemov, da sem sledila zgodbi. Sama zgodba je napisana razumljivo, priznam pa, da sem imela malo nevšečnih prebliskov med uprizoritvijo. Tako naprimer nisem navdušena nad modernističnimi postavitvami, kjer se po odru pomika samo en del. Kulisa ni bila minimalistična, temveč futuristična. Prav tako pa tudi kostumi. Priznam, da mi tako neujemanje kraja in časa v uprizoritvah ne delujeta preveč pristno in prijetno, pa se najbrž tudi to da narediti, ampak v tem primeru... na žalost ne.
Še enkrat pa priznavam, da zna biti, da je bil problem v meni, saj sem bila z mislimi rahlo odsotna...
(slika ukradena z neke spletne strani) 

Saturday, 22 October 2011

Riva del Garda

... in še en post brez slik, za kar se posipam s pepelom. Zaenkrat še nimam fotoaparata, ker ga še nisem dala na popravilo, ker me je strah zneska, ki bi se pojavil v zvezi z popravilom autofokusa. No, pa dovolj o mojih težavah...
Spet sem bila od doma, tokrat v Italiji. Natančneje ob Gardskem jezeru, Riva del Garda.
Malo staro objezersko letovišče, ki je baje raj za jadrničarje, sama pa ga poznam predvsem, ker se tu vsako leto oktobra odvija mednarodno zborovsko tekmovanje.
Ker vem, da zbor ni najbolj zanimiva stvar, pa lahko povem nekaj stvari o Rivi sami. Glede nastanitve je tako,da sem bila v Dorii, ki se nahaja v Nagu, pa je ne bi ravno priporočala...
Po drugi strani pa bi priporočila hotelček Christine v kraju Ville del Monte (nekje na koncu sveta, ampak blizu jezerca), saj so nam pomagali rešiti prenekater problem, pa jim tega ne bi bilo treba. Drugače hotel kot sam ni presežek. Sobe so sicer čiste in svetle, a v času našega bivanja mrzle in še bolj mrzle.
Drugače pa sem uspela obiskati nekaj lokalov, zahvaljujoč celodnevnem čakanju...
*The Bar ... lokal mi je več kot poznan že izpred dveh let. Lastnica je iz Nove Zelandije, tako da govori tekočo angleščino in razume, kaj je dober čaj. Toplo priporočam obisk, sama imam z obiskom več kot dobro izkušnjo, čeprav od zunaj bar deluje kot vsi drugi, pa ima na stenah sliko Gallagherja in naslovnico PinkFloydov...
*galeria Armani-lokal ima uradno še neko drugo ime, pa se ga ne spomnim. Sam lokal ni niti približno tako glamurozen kot njegovo ime. Sicer je hip in trend, ampak ne izkorišča vsega potenciala, ki bi ga lahko imel. Mislim pa, da imajo tam najboljši sladoled, saj so kljub temperaturam pod 10 stopinjam vsi hodili iz lokala s sladoledom. Po drugi staani pa tako nesramne, nezainteresirane in nasploh trpeče natakarice pa že dolgo ne.
*perfekten lokal za jutranje sončkanje in martinčkanje pa je Moby Dick, ima tudi wi-fi, ki sicer dela na obroke, ampak za najnujnejše je OK. Sama bi določila lokal za brunch in se tja odpravljala vsake toliko časa, ker je tako prijeten ambient.
*Central Hotel pa ni kraj za kosilo. Že natakarjevo obvestilo, da ne strežejo pic ni pomagalo, hitra izbira testenin, ki so bile, ne glede na dejstvo, da smo v Italiji, razkuhane... Nevredno svojega denarja in časa, ki ga porabiš, da pridobiš natakarjevo pozornost, ker bi rad račun.



Friday, 30 September 2011

Šali, rutke

... in 25 načinov, kako z njimi okrasiti vrat.

strašno uporabna zadeva, sploh, če si lastnica... 30 šalov in rut.
Zdaj, ko bo spet jesen, bodo še bolj uporabne, kot so bile na morju. In uradno jih razglašam za svoj najljubši kos jesenske garderobe. Vse! :)

Saturday, 17 September 2011

Poroka

15 ur, troji čevlji, dve obleki, veliko litrov vina, malo živčnosti, ogromno super ljudi, žulj ali dva, najljubša oseba na svetu srečna, ker se je vse izšlo.
Najboljša poroka. ever.

uradno sem utrujena. mislim, da del mene umira. ta del so noge. :D
spanje je trenutno edina zadeva, ki je na seznamu to do. (ura je namreč 2.40am)
baje bom načrtovalka porok. pa ženitna posrednica. vse fino in fajn, samo nekdo naj mi zrihta eno dozo energije in zalogo spanja za leto ali štiri.

Friday, 16 September 2011

Nakladanje

Veš, tisti moment, ko se odločiš, da bo tvoje življenje nekoč popolno, saj veš, da boš dovolj cenil majhne stvari?

Tisti moment, ko gledaš slike in ti je jasno, da ti je par perfektnih momentov že zdrselo čez prste?
Ko se zaveš, da jih bo mimo spolzelo preveč, če se ne boš naučil ceniti teh trenutkov?
Jep, po novem bom lovila take trenutke in bom občasno čisto preveč navdušena, pa mi bo vseeno.
Ker sem pred nevdavnim ugotovila, da so ljudje, ki so totalno fascinirani s svetom in ljudmi povečini mnogo bolj srečni.
In sreča je dobra.

Tuesday, 13 September 2011

London

Disclamer: preden me kdo napade, zakaj je post brez slik, lahko pojasnim. S sabo na potovanje sem prvič vzela analogni fotoaparat, Praktico LTL3. Stara je 37 let, poslikala je nekaj filmov v zadnjem mesecu in v Londonu je pri menjavi filma prišlo do nekega problema in fotoaparat ne deluje več prav, pa še 36 slik je odšlo na temno stran sveta. Smrk, (na tem mestu lahko sočustvujete z mano, ker v nadaljevanju najbrž ne boste več ;)) Torej, spet sem šla v London. To je nekako postalo moj letni obred. Ker mi je London precej pri srcu, pa je to super za sproščanje in... nakladam, ja. :)
Letos mi je uspelo videti še kako malenkost, ki je nisem poznala od prej. Poleg klasičnih znamenitosti, kot so Tower Bridge, London bridge, Picadilly Circus in Trafalgar square, sem videla še eno zanimivost,ki mi je do sedaj še nikoli ni uspelo obiskati. London Dungeons. Priporočljiva zadeva z vse, ki vas navdušuje bolj krvava stran zgodovine, sama sem ugotovila, da mi letnice še kar grejo, pa tudi da poznam Londonske krvave legende (Jack the Ripper, Sweeny Todd...) Po novem sicer ponujajo tudi Tower Bridge experience,ki naj bi gradili na isti strašljivi in krvavi zgodovini, a sama sem rahlo sumničava, da je vse skupaj primerljivo. Ni pa preveč primerna za majhne otroke in za ljudi z zelo živahno domišlijo. (sama sem veliko prevečkrat imela v glavi rahlo moteče predstave o stvareh, ki so jih tam opisovali.) Druga zadeva, ki je precejkrat na spisku obiskovalcev, je tudi Covent Garden. Sama do sedaj še nisem prišla do tja, pa čeprav je v neposredni bližini Leicester Squara, ki konkurira za moj najljubši trg v Londonu, a ga trenutno prenavljajo. (sicer vem, da je vse zavoljo olimpijskih iger, a jim še vseeno zamerim iz dna srca. Kam pa naj grem opazovat ljudi s skodelico Ben&Jerry's Caramel Chew chew brez da bi tekla do parka blizu?)
Covent Garden je the place to be, sploh ob raznih prostih večerih, za vse vrste družbe. :) Končno sem našla tudi en delček Harry Potterja (kaj morem, če sem pa odrasla skupaj z njim), saj je na postaji King's Cross peron 9 in 3/4 z vozičkom, ki izginja skozi steno. Priznam, najbrž ni veliko ljudi, ki bi jih to navduševalo tako kot mene, lahko pa povem, da je skrit na kotu postaje, preden se začne dolga opečnata stranica, nasproti McDonaldsa (sicer sta dva, ampak če ni pri prvem, bo pa pri drugem ;)) V enem dnevu sem uspela pregledati še tri markete, najbolj znane, da je bila najtežja odločitev za najljubšega. Nothing Hill je poln precej ljubkih starin, všečnih malih trgovinic in ne preveč poln ljudi, če odštejemo špance. Ob vseh špancih sem začela ceniti angleže, ki vsaj opazijo, da so te konkretno oplazili s komolcem in se za to celo opravičijo, medtem ko španci namesto tega še ne preveč nežno brcnejo nekam v tvojo smer. Pa še glasni so. Ponavadi me ne motijo, ko pa hočem mir, da pogledam eno ali drugo stvar, bi vedno raje izbrala angleže.
Drugi market je bil na Brick Lane. Po pravici sem pričakovala nekaj podobnega, mogoče pa ne razumem celotnega navdušenja nad Brick Lane, čeprav so mi vsi omenjali, kako super je. Po drugi strani, možno je tudi,da me je od navdušenja ločevalo pomanjkanje fotografiranja, saj je fotoaparat čakal doma, ali pa dejstvo, da sem zaradi družbe čez vse skupaj samo tekla in si nisem uspela privoščiti niti rezancev. Najljubši pa ostaja Camden. Ne znam povedati niti kaj prodajajo, saj imajo na zalogi preveč stvari. Sicer imam občutek, da se v nedeljo ulica napolni z zelo normalnimi turisti, med tednom pa prevladujejo po celem okraju posebni ljudje. Posebni na pogled, da se ne bo kdo obregnil v moje izraze. Na žalost še nikjer nisem prej srečala ljudi, oblečene v cosplayerske kostume ali pa tiste prave pankerje s pisano irokezo in podobne. Ja, za pankerje vem, da sem samo malo prepozno rojena, pa še vseeno. Med drugim je Camden tudi raj za vegeterjance, vegane in obsedence z organsko hrano. Nikjer drugje ni toliko različne izbire za prehranjevanje, če se upošteva vse te kriterije.
Ostale zadeve so predvsem klasično turistične, bi pa rada izpostavila nekaj trgovin in verig in... ja, namesto znamenitosti je tukaj nakupovalni vodič za coni 1 in 2 v Londonu. :)
*mali raj po imenu M&M store se nahaja med Leicester square in Picadilly CIrcusom. Brez skrbi, zelo opazna in izpostavljena zadeva. Vse je v znamenju M&Mov, super osebja, ki se nenehno pozibava v ritmih uspešnic, ki se zlivajo iz zvočnikov, z ogromnimi nasmeški na obrazih, tako da si lahko kaka neuka duša zaželi tiste droge, na kateri so. Čeprav so me prepričevali, da so za to krivi bomboni, se nisem pustila ukaniti. MUMILE jemljejo, z velikimi žlicami :) SPloh neverjeten je pogled na cevi z bonboni. Pa to ne pet barv, ampak pet odtenkov ene barve. Svetlo modra, temno modra, petrtolej modra (ki se sicer lahko kvalificira tudi za zeleno), ta, oni in tretji odtenek iste barve. Charlie v tovarni čokolade se je počutil nekako tako, ko se je znašel pred čokoladnim slapom. :)
*rada bi izpostavila tudi eno največjih in najbolj znanih postojank na Oxford streetu, Topshop. No, nisem navdušena. Trgovina je prevelika in povsem nepregledna. Sicer je res, da ne poznam trgovini v kateri bi si lahko naredil tatu ali pirsing, ampak niti to ne rešuje trgovine kot celote. Vsak drugi nosi majico z napisom Topshop Crew, pomaga pa nihče. Edini plus je bilo, da sem zašla v specialni oddelek, ki ga je uredila modna blogerka Susie Bubble (piše blog Fashion Bubble). Nevšečno. *po drugi strani pa so pomoč večkrat ponudili v verigi Forever 21. Poceni in všečna postrežba, priznam, ugotovila sem, kaj tja vleče mladenke.
* še ena o oblekah (če slučajno tole še bere kak fant, tale zvezdica ni nujna za branje, govora bo o še več oblekah) in namreč, na vogalu Savile Row(če kdo ne ve, kaj je to, naj se posipa s pepelom in si od tam dobi obleko, pa mene naj pelje na ogled izdelave :)) stoji Abercrombie and Fitch. Človek vhod prej zavoha kot pa vidi, vendar pa je za nežnejši spol precej privlačno, saj takoj pri vratih stoji model, ki precej dobro reklamira svoje telo in pa kavbojke. Po vsej verjetnosti bi bila ta trgovina najhitreje tožena zaradi kriterijevv za izbor prodajalcev. Taka masa ljudi, ki bi za večino kvalificirala za popolne, pač ni normalna. Sama sem jim bolj hvaležna za naslonjače, saj sem po celem dnevu na nogah potrebovala prav to :)
*Apple (ne morem mimo tega...) ima največjo poslovalnico na Regent's streetu, kjer je jabolčno kraljestvo raztegnjeno čez dve nadstropji povsem polni tehnologije in modrih angelov (ne, ni govora o policistih, samo apeliram na temno modro barvo majice). Pretok ljudi skozi trgovino je neverjeten, pa kljub vsem ljudem uspeš pogledati katerikoli model računalnika, saj jih je razstavljenih za vse preveč.
*ko smo že pri g33k zadevah. Pri HMS so imeli posebno priložnos in tako našemili nekaj svojega osebja v karakterje iz Star wars. Zame je to predstavljalo en lušten del zabave, za ostale pa turistično atrakcijo. *Cinema Shop je v neposredni bližini Covent Gardna, blizu Jamie's Italian, ljubka mala trgovinica, ki bo po vsej verjetnosti navdušila predvsem sci-fi fane. Če pa iščete dobro čtivo o filmu in njegovih zvezdah, no, to je naslov, kamor se vam splača obrniti. Sama sem domov skoraj odkorakala s parimi plakati starih filmov, pa me je k sreči nazaj ržalo desjtvo, da ne bi mogla nesti vsega lepo na letalo.
*Med drugim sem zašla tudi med prestižne čevlje, saj sem bila v trgovini Loubutin. Defenitivno se ne bi branila para ali dveh, res ne, imam že izbrane, tako da če bi kdo rad bil donator, kar sporočite:)hal
*zahtevam, da se mi v Slovenijo dostavi veriga Body shop. Ja? smo se razumeli? Ker pač dišeča kozmetika šteje za mojo ahilovo peto, je pač Bosy Shop mala obsesija. Bo šlo, da pride v Slovenijo?Če res lepo prosim?
Torej, da obdelam še področje hrane... Najboljše razmerje med hrano in denarjem in ugledom je pri Jamieju Oliverju. Ja, isti Jamie, kot je kuhal na televiziji, ima celo verigo svojih restavracij, ki strežejo italjanske jedi. Srčno priporolčam domačo limonado in nasvete natakarjev, če pa nič od tega ni po volji, pa lahko poslušate mene in vzamete Prawn Linguine. Ravno prav začinjeno, postrežba prijetno hitra in neopazna, pomoč pri izbiri več kot dobra. Mislim, da se ta veriga šteje v Not to be missed, če se odpravljate v kak kraj, kjer je restavracija. Sicer sobota zvečer ni najbolj primerna izbira, saj so vrste mnogo predolge, med tednom ob kaki čudni uri (4) pa ni problema, še zmišljujete se lahko, kam se boste usedli.
Druga restavracija, ki bi jo pohvalila, je Rouge (blizu postaje Mansion house). Solata z lososom je božanska, sladice pa prijetno žmohtne... khm. Prijetno, domačno vzdušje z zbirko starih plakatov, sicer rahlo neudobnimi sedišči, pa z dobrim ledenim čajem. Za sladico srčno priporočam Creme Brulee, saj je bila naravnost odlična :)
V okolici Covent gradna pa se nahaja tudi Snog, ki je mala trgovinica z zmrznjenim jogurtom. Izbira se lahko med 4 okusi, zanimiva sta zeleni čaj in roza guava, zraven pa si lahko zaželiš štiri prelive/dodatke. Priporočljivo za po napornem skoraj celodnevnem pohajkovanju po mestu. V kategoriji sladoledov pa tokrat uradno razglašam zmagovalca... Ben&Jerry's zmaga Hagen Dazs. Se opravičujem vsem, ki trdijo, da je drugi boljši.... ni. (jap, hitro se pustim prepričati, sploh VCaramel Chew chewu in baked alaski). sicer jim kak prijazen zaposleni ne bi škodil, pa še vseeno. Za kavo pa vemo, da ni dileme, saj je karamelno karkoli že pri Starbucksu zmaga.
Ne priporočam pa pizza expressa. Slabe pice, počasna postržba, izgubljeni natakarji. Ja, dobra strežba odtehta mnogo stvari. Za zajtrk je več kot primerna veriga Pret a Manger, priporočam tunin toast, ki ti ga pogrejejo pri blagajni.
No, to smo obdelali, še izlijem malo žolča v zvezi z National Express avtobusi,ki so me danes skoraj stali živcev in letalske karte, saj so imeli božjastne zamude. All in all, bilo je zanimivo.
Še ena zabavna prigoda. S sopotovalkama smo sedele zvečer pred Buckinghamsko palačo, nakar se pripeljejo tri marice in iz njih se usujejo policisti, ki so navdušeno slikali Buckinghamsko palačo. Sicer v šali je predlog, da bi se slikale z njimi prešel v realizacijo in ne samo, da smo se slikale z njimi, oni so se slikali z nami. Mi imamo 3 skupne slike, oni pa precej več. Predvsem pa se mi je zdel zanimiv razlog, zakaj so tam. Očitno še vedno poteka varovanje po izgredih, za to pa pošiljajo policaje iz severa. Čakam, da se v Londonu popravi vreme in cevi, pa se preselim tja ;)

Friday, 26 August 2011

Morje

Ja, letos sem celo uspela priti do morja. Do Šibenika, Splita, Šolte, skoraj pa tudi Brača. Že sam začetek je bil zanimiv, cel dan v Ljubljani z dvema prijateljicama. Hih, torej... slike!

F1000029
Senčna igra :)

F1000031
prenovljen Kongresni trg

F1000030
Fontana ^^

F1000025
večerno dogajanje na Prešernovem trgu

F1000026
čista *khm khm* Ljubljanica

in pa premik v...

F1000010
Šibenik. s turistično turo po artefaktih, z burekom v roki in s spoznavanjem Karlovačkega. :D
Po novem vem za vse tri trdnjave v Šibeniku, vem še par drugih stvari... fun :)

F1000005
skakalec v sončni zahod na trdnjavi Sv. Nikole v Šibeniku. lepa zadeva, pot pa je bila... grozna, sploh za natikače. noge imam še po skoraj cele mesecu potolčene. Ni zabavno.

F1000003
Plaža Tatinje. Super zadeva, super zgrešljiva potka in en super dan na Šolti...
F1000003
Mlin na Šolti, drugi in zadnji po vrsti na morju...
F1000016
spalec z nogami v zraku...
F1000019
zadnje kopanje
F1000032
pot proti Sloveniji.

Vse skupaj je bilo izredno zabavno, sploh večeri v zlatih vratih, kopanje po črni rižoti kod Fife, ogled najlepšega stanovanja v Splitu, moje spoznavanje ljudi, poslušanje TBF celo pot, sončkanje, spanje... Perfekcija. Zraven pa še Terraneo festival pa Punk Holidays. Še kdaj bi ponovila kaj podobnega.

Thursday, 21 July 2011

Coco Chanel




Po televiziji se je spet prikazovala ena mojih najljubših biografij, Coco Chanel. Obožujem oba dela in nad Boyem sem navdušena čez vsako mero.



Wednesday, 20 July 2011

Blog

Oh, pa še ena malenkost. Pridružite se zasledovalcem in komentirajte, to je ponavadi zabavno. :)

Večerja in spominček...

Eko, pa da ne bo samo pisarija, še dve fotki.
Prva je iz degustiranja vin s  tviteraši pred... skoraj mesecem. Spominček.

Druga pa je moja večerja. Solata. za podlago češnjevi paradižniki z olivnim in bučnim oljem, jabolčnim kisom in balzamičnim prelivom, na vrhu pa popečene bučke, melancani in paprika z domačimi zelišči iz moje gredice. Bilo je božansko.
počasi se vse ureja, uspelo mi je kupiti karte za London, iščem samo še prenočišče. Vesela sem, kot bi šla prvič na izlet, za vse skupaj krivim dejstvo, da je London moja prva destinacija za dopust. Ja, je megleno in pusto mesto, hkrati pa utripa v nekem svojem ritmu, ki ga ne doseže nobeno drugo mesto, kar jih poznam. OK, New York imam na sumu, da ima podobne lastnosti, ampak do pregleda in potrditve hipoteze se bojim, da bo preteklo še kar nekaj časa.
Danes se po dolgem času spet počutim prestrašeno. Kot majhna, par let stara deklica, ki je sama na neki neustavljivi reki.
Zna biti posledica mojega dramatiziranja, priznam, a občutek da vse prehiteva in se odvija z neusmiljeno naglico, me straši. OK, po parih sekundah me preplavi adrenalin, ampak je še vseeno dokaj neznan občutek. Ne grozen, samo... drugačen. Poseben.
Pa še ena javna pritožba, kdo je vzel poletje? Vrnite ga!

Monday, 18 July 2011

Ko gre vse dobro,

prej ko slej nekaj udari na slabše. Murphy me naravnost obožuje. Ker ko gre v enem večeru toliko narobe... Nisem tega navajena med počitnicami. Ja, obdobja, kot so počitnice imajo pač svoja pravila, v katerih pa definitivno ne gre pod dovoljeno, da ti večer uničita dve malenkosti, ki se tičeta jeseni.
Dragi Ryanair, velika usluga ljudem bi bila, če bi naprimer... imeli stran, na kateri se da rezervirati letalske karte? Ja, vem, težek problem.
Meh, ignoriram svet nadalnjo uro, zakopala bom nos v Global...

Sunday, 17 July 2011

Poletje

Tisti najljubši letni čas. Počitnice so zagotovo eden glavnih vzrokov, zakaj ga vsaj mladina tako obožuje. Ker sem sama ravno zaključila srednjo šolo in imam zaradi tega najdaljše počitnice svojega življenja, pa sem tudi sama povsem prevzeta od tega užitka.
Problem je samo, ker dnevi bežijo prehitro, občutek imam, da sem od 24.6 šla spat dvakrat in že je tu 17.7..
Res je, da sem se vmes kar konkretno nadelala, pa tudi vse ostalo, kar paše zraven. Večerni izhodi so se podaljšali do nemogočih ur, sploh upoštevajoč dejstvo, da je naslednji dan čakalo delo že v zgodnjih jutranjih urah. Tako so se zaspana jutra z lenobnimi zajtrki premaknila na dopustniške dni.
Med drugim mi je uspelo tudi ujeti koncert ali dva več, kot sem sprva pričakovala. In bila na Exitu, kar je bil eden zanimivejših tednov mojega življenja (se mi zdi). Zraven sem opravila toliko pijač, kot prej v parih letih skupaj, pa večerni sprehodi in...
Neverjeten užitek je na tak miren večer ležat na postelji in tipkati pri odprtem oknu, za glasbeno spremljavo ni samo izbrana glasba, ampak še malo škripanja živali od zunaj.
Edina stvar, ki me še zadržuje od prestavljanja na balkon je strah pred piki žuželk, ker se mi ne da spet praskati cel dan...

Prvi post

No, če bi rekla, da je to moj prvi napisani post kadarkoli, bi se močno zlagala, saj se bodo tukaj znašle objave, ki bi drugače zašle na kak drug blog.
( en, dva in tri )
Zakaj me je prijelo, da odprem še en blog ne vem, ampak se mi zdi da raztresenost po vseh možnih prostorčkih interneta ne deluje več tako mamljivo, kot je prej, ko sem razne dele svoje identitete skrivala pred vsemi. Ni, da nisem več sramežljiva, samo očitno se mi je odprlo novo poglavje v življenju, pa ga proslavljam z blogom.
Upam, da bo malce bolj aktiven kot so bili prejšnji, a nisem najbolj vztrajna in moje navade se ponavadi porazgubijo še preden se dokončno uveljavijo.


Torej, to so prvi pozdravčki. Se beremo kasneje :)